Ojačevalci, mikrofoni in efekti

Ojačanje ukulele: izbira med vgrajenim mikrofonom, zunanjim senzorjem in akustičnim ojačevalnikom

Ojačanje ukulele predstavlja drugačne tehnične izzive kot pri klasični ali folk kitari. Zvočna skrinja je manjša, napetost najlonovih ali fluorokarbonovih strun povzroča manj mehanskih vibracij kot jeklene strune, uporabni frekvenčni razpon soprana ali koncertne ukulele pa se nahaja v visokih registrih, kjer poceni piezo mikrofoni zvenijo šibko in trdo. Razumevanje teh omejitev pred nakupom ojačevalca ali senzorja prepreči nepotrebne nakupe in frustracije na odru.

Piezo mikrofoni pod sedlom, senzorji na mizi ali kondenzatorski mikrofoni: trije različni pristopi

Piezo mikrofon pod sedlom, nameščen pod sedlom, je najpogostejši sistem na elektroakustičnih ukulelah vstopnega in srednjega cenovnega razreda. Njegova glavna prednost je odpornost proti povratnim zvočnim učinkom (larsen) na odru. Njegova znana pomanjkljivost: zajema kostne vibracije mostička namesto resonanco plošče, kar ustvarja tisti »plastičen« in agresiven ton v visokih tonih, ki ga uporabniki poceni piezo mikrofona dobro poznajo. Delna rešitev je, da ta tip senzorja združite z aktivnim predojačevalnikom s parametričnim korektorjem, kot sta Fishman Presys Blend ali Shadow SH-405, ki omogočata izklop frekvenčnega pasu 2–5 kHz, odgovornega za to trdoto.

Kontaktni senzorji za mizo (K&K Sound Uke Pure, LR Baggs Anthem Tru-Mic) se prilepijo neposredno na mizo in zajamejo dejansko akustično resonanco instrumenta. Njihov zvok je bistveno bolj naraven kot pri piézo senzorju pod sedlom, zlasti pri koncertni ali tenorski ukuleli iz masivnega mahagonija ali koa, katere resonančna plošča ustvarja resnično dinamiko. Njihova slabost je večja občutljivost na povratno zvočno vezavo pri visoki glasnosti na odru. Pri sopranski ukuleli majhna površina resonančne plošče omejuje učinkovitost senzorja.

Za snemanje v studiu ali domačem studiu kondenzatorski mikrofon z majhno membrano, nameščen 20–30 cm od stika med zgornjo ploščo in vratom, rahlo usmerjen proti resonančnemu odprtju, prinaša boljši rezultat kot kateri koli vgrajeni senzorski sistem. Modeli, kot so Rode NT5, AKG C451B ali DPA 4099 (sponka za instrument), zajamejo naravno projekcijo zvoka instrumenta brez spreminjanja barve tona. Ta pristop zahteva obvladano snemanje zvoka in avdio vmesnik s kakovostnim predojačevalnikom, vendar ostaja merilo za zvesto snemanje.

Akustični ojačevalci za ukulele: vprašanje vhodne impedance

Tehnična podrobnost, ki se pri nakupu pogosto spregleda: pasivni piezo senzorji imajo visoko izhodno impedanco, pogosto večjo od 10 MΩ. Standardni ojačevalnik za električno kitaro ima vhodno impedanco 1 MΩ. Priključitev pasivnega piezo senzorja na standardni vhod povzroči slabljenje nizkih frekvenc in slišno togost tona. Akustični ojačevalci, zasnovani za strunske instrumente brez električnih prečk, kot so Fishman Loudbox Mini (60 W, 8 kg, visokoimpedančni vhod), AER Compact 60 ali Schertler DAVID, ponujajo visokoimpedančne vhode (pogosto 10 MΩ), ki upoštevajo odziv piezo senzorja in reproducirajo nizke tone tenorske ali baritonske kitare brez umetne kompenzacije.

Pri ukuleli z vgrajenim aktivnim predojačevalnikom (9V baterija, izhod z nizko impedanco) ta omejitev izgine in instrument lahko napaja kateri koli standardni izhod, vključno z ozvočenjem PA ali DI kanalom mešalne mize. To je praktična prednost vlaganja v sistem s predojačevalnikom na instrumentu namesto kompenzacije na izhodu.

Občasna uporaba na odru: kompakten akustični ojačevalnik 40–60 W z vgrajenim ekvalizerjem, visokoimpedančnim vhodom, možnostjo monitorja (Fishman Loudbox Mini, Boss Acoustic Singer Live LT)
Uporaba v studiu / domače snemanje: avdio vmesnik z 2 vhodi (Focusrite Scarlett 2i2 ali enakovreden) + kondenzatorski mikrofon z majhno membrano, brez ojačevalca v verigi
Redna uporaba v živo: aktivni DI sistem (Radial PZ-Pre, LR Baggs Para DI), priključen na mešalno mizo, zunanji predojačevalnik, namenjen akustičnim instrumentom, po potrebi monitorni povratni signal

Efektne pedale, primerne za ukulele: kaj dejansko deluje

Ukulele se na običajne efekte odziva drugače kot jeklene strune. Distorzija in overdrive na najlonskih strunah ponavadi ustvarjata malo glasbeno zven, ker v nizkih frekvencah ni dovolj harmonikov. Nasprotno pa se tri skupine efektov naravno vključijo v igranje ukulele: reverberacija (spring ali room, ne preveč dolge plošče), delay (četrtinka ali osmina s pikico za fingerpicking) in lahek chorus, ki zgosti zvok sopranske ukulele, ne da bi zakril artikulacijo. Kompaktni pedali, kot sta TC Electronic Hall of Fame 2 ali Boss RV-6B za reverb, ali TC Electronic Flashback 2 za delay, so dimenzionirani za tovrstno uporabo, ne da bi zahtevali celoten pedalnik.

Looper si zasluži posebno omembo za tiste, ki igrajo sami: kompakten looper (Boss RC-1, TC Electronic Ditto) omogoča ustvarjanje aranžmajev v realnem času, sloj za slojem, med nastopom ali vadbo. To je eden redkih efektov, ki dejansko spreminja način igranja solo ukulele, ne le njenega zvoka. Avtonomija zanke, kakovost zaznavanja tempa in enostavnost sprožitve z nogo so izbirna merila, ki štejejo.

Zunanji predojačevalnik/ekvalizer v obliki pedala (LR Baggs Venue DI, Fishman Aura Spectrum) ostaja verjetno najbolj uporaben nakup za ukulele s pasivnim ali skromnim aktivnim piezo senzorjem. Omogoča popravljanje tonovnih pomanjkljivosti senzorja, izenačenje zvoka za dvorano, neodvisno nadzorovanje glasnosti in priključitev prek DI na mešalno mizo brez ojačevalca. Na odru dober pedalni predojačevalnik naredi večjo razliko kot izbira ojačevalca za povratni signal.

Kako izbrati glede na dejansko uporabo: vadba, oder ali snemanje

Koncertna ukulele z masivno smrekovo ploščo in senzorjem K&K Sound, priključena na Fishman Loudbox Mini, zadostuje za igranje v baru s sto obiskovalci brez zunanjega ozvočenja. Isti instrument v dvorani s 200 obiskovalci z monitorji zahteva aktivni DI sistem na mešalni mizi in namenski monitor. Sopran iz laminiranega lipovega lesa z vgrajenim plastičnim piezo senzorjem ne daje zadovoljivih rezultatov v teh dveh okoliščinah, ne glede na prizadevanja za kompenzacijo z izenačevanjem: izhodiščni instrument mora imeti zadostno akustiko, da jo ojačanje lahko reproducira. Signalen niz se vedno začne z izdelavo instrumenta, ne z ozvočevalno opremo.